O projektu

Promet je eno od ključnih meril kakovosti življenja sodobnega človeka. S pretokom ljudi, dobrin in storitev pospešuje in omogoča razvoj, neurejene prometne razmere pa povzročajo gospodarsko škodo, onesnažujejo okolje in zavirajo vzdržen prostorski razvoj.

VARNOST

VEČJA ZMOGLJIVOST

SKRAJŠAN TAKT OB KONICAH

ZMANJŠANI POTOVALNI ČASI

SKLADNOST S STRATEGIJO

MANJŠI VPLIV NA OKOLJE

Slovenija mora biti povezana in navezana. Dobro povezana morajo biti predvsem nacionalna in regionalna središča, kar omogoča dnevno mobilnost delovnih in izobraževalnih migracij.

Navezani moramo biti na mednarodno omrežje, predvsem na omrežje TEN-T, s čimer omogočamo trajnostni način prevoza tovora. Dobra povezanost in navezanost, ki jo omogoča učinkovit železniški promet, podpira in pospešuje tudi trajnostni turizem. Ključna pri dobri povezanosti je tudi železniška proga na Gorenjskem.

V okviru ŠV za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja v koridorju obstoječe proge se je rešitev nadgradnje obstoječe proge najprej iskala z izvedbo delne dvotirnosti proge. Po pregledu in obravnavi ŠV/PIZ na seji KIOP, januarja 2019, je bila sprejeta odločitev, da se v naslednjih fazah izdelave strokovnih podlag za DPN preuči dvotirnost na celotnem odseku med Ljubljano in državno mejo, poleg tega pa se preuči možnost fazne oz. etapne izvedbe potrebnih ukrepov v posameznih časovnih obdobjih in pripravi en DPN za celotni odsek.

PRENOS BROŠURE (PDF)

Ministrstvo za infrastrukturo je izdalo Sklep o potrditvi Študije variant/ Predinvesticijske zasnove za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja v koridorju obstoječe proge (dopis št. 411-27/2018/6-02111767, z dne 6.8.2019).

Pripravljen je predlog optimizirane (izhodiščne) rešitve za nadaljnjo obravnavo v DPN. Optimizirani so naslednji odseki trase med Kranjem in Jesenicami: Kranj – Podnart, Podnart – Lesce – Bled, Žirovnica – Slovenski Javornik, Slovenski Javornik – Jesenice in Predor Karavanke

Cilji projekta

Naročnik se je pred izdelavo strokovnih podlag, okoljskega poročila in DPN odločil, da se preveri možnost povišanja hitrosti na 100 km/h v širšem koridorju obstoječe proge. V nacionalnem izvedbenem načrtu za TSI za strukturni podsistem infrastruktura (maj 2020) je za progo 20 Ljubljana-Jesenice-d.m. zahtevana minimalna progovna hitrost 100 km/h. Z nadgradnjo se omogoči uvedba ustreznega taktnega voznega reda in skrajša potovalne čase, s čimer se izboljša konkurenčnost železniškega prometa v primerjavi z osebnim prometom. Hkrati se poveča prevozna zmogljivost za tovorni promet.

100

km/ h minimalne progovne hitrosti

kilometrov nove dvotirne proge

Obnovljenih postaj in postajališč

novih predorov v dolžini 6,5 km

podhodov, podvozov, nadvozov

novih mostov in viaduktov

SITUACIJA

PREDOR KARAVANKE

Ločen skupni projekt z OEBB. Zaključena prenova enotirnega predora s pričetkom izdelave idejnega projekta za drugo predorsko cev v več variantah.

POSTAJA JESENICE

Popolna prenova postaje z vzporedno izdelavo izvedbenega projekta bistveno višjega obsega kot je bilo predvideno s PIZ.

Navezava na Bohinjsko progo.

SLOV. JAVORNIK - ŽIROVNICA

Bistvene tehnične, prostorske in okoljske optimizacije s tremi novimi
predori Žirovnica (92 m), Moste (1.370 m) in Potoki (370 m) ter nadomestnim mostom v Mostah.

LESCE - RADOVLJICA

Predlog izvedbe optmizacije zahodno od Radovljice z novim predorom pod stanovanjskim naseljem (480 m).

RADOVLJICA - PODNART

Območje optimizacije s predori:

Otoče (840 m),
Globoko 1 in 2 (125 in 1.440 m)
Radovljica 1, 2 in 3 (240, 300 in 80 m)

ter z mostom čez Savo (120 m).

POSTAJA PODNART

Ureditve za ustrezne dolžine tirov.
Iskanje rešitev za ureditev izven nivojskega križanja pred postajo.

PODNART - KRANJ

Najožji del kanjona Save.
Optimizacija proge z novim predorom Pešnica dolžine 1.440 m in številnimi tehničnimi optimizacijami ter zmanjšanjem vpliva na prostor in okolje.

NAKLO - KRANJ

Popolna prenova proge z novim postajališčem Struževo in več možnostmi ureditev na območju Naklega.

POSTAJA KRANJ

Popolna prenova postaje
Navezava proge Kranj – Naklo – Brnik
Nova avtobusna postaja, del OPPN občine Kranj
Novi podhodi

POSTAJALIŠČE BITNJE

Možnost nove postaje glede na potrebe cca. 80 vstopov/dan oz. 1 vstop na vsak vlak.

POSTAJA ŠKOFJA LOKA

Popolna prenova postaje z dvotirno progo in izogibalnim tirom, povečanimi hitrostmi in novimi podhodi.

POSTAJALIŠČE RETEČE

Nova perona
Nov podhod
Novo parkirišče
Ukinitev nivojskega prehoda

MEDVODE - VIŽMARJE

Možnost gradnje dvotirne proge v koridorju obstoječe proge z minimalnim posegi v nova zemljišča.

POSTAJA VIŽMARJE

Cepna postaja za zahodno obvozno progo Vižmarje – Brezovica z dodatnimi tiri za tovorne vlake v snopih.

VIŽMARJE - ŠIŠKA

Ukinitev vseh nivojskih prehodov in nadomestitev s podhodi, podvozi in nadvozi.

LJUBLJANA LITOSTROJ

Navezava na Kamniško progo pred nadvozom čez Drenikovo cesto.

LJUBLJANA ŠIŠKA

Navezava na železniško območje ljubljanskih postaj (ŽOLP).

PROSTORSKI VIDIK

Predlagana optimizirana trasa z razvojno-prostorskega vidika prinaša mnoge prednosti. Krajši potovalni časi med regionalnimi središči, predvsem pa uvedba ugodnejšega taktnega voznega reda v primerjavi s traso iz ŠV/PIZ bo izboljšala povezanost med kraji ob progi ter med regionalnimi središči. Izboljšala se bo dostopnost do obstoječih in načrtovanih območij za poselitev, centralne in proizvodne dejavnosti ter do turističnih destinacij. Z izboljšanjem dostopnosti pa se poveča privlačnost naselij ob progi za bivanje in razvoj centralnih in gospodarskih dejavnosti.

Zaradi ureditve izvennivojskih križanj cest in železniške proge se bo izboljšala prometna varnost v naseljih in izven naselij.

Izboljšava za potnike

Boljša medkrajevna povezanost
Krajši potovalni časi
Taktni vozni red

Manj hrupa in vibracij

na območju umika trase v predor.

Izboljšana dostopnost do

obstoječih in načrtovanih območij za poselitev,
centralnih in proizvodnih dejavnosti
turističnih destinacij

Izboljšana prometna varnost

zaradi izvennivojskih križanj cest in železniške proge

Intermodalni potniški terminali

srečevanje različnih sistemov javnega potniškega prometa in osebih transportnih sredstev,
sistemi P+R in povezava kolo-vlak

Izboljšanje bivanjskega okolja

na območju umika trase v predor.

Razbremenitev cestnega prometa

zaradi večje konkurenčnosti železniškega prometa v primerjavi z osebnim prometom.

Uporaba zemljišč opuščene trase v druge namene

na območju umika trase v predor
rekultivacija degradiranega prostora v naravno ohranjenem prostoru ali preureditev v stavbna zemljišča

OKOLJSKI VIDIK

Zaradi značilne prometne lege Slovenije in naraščanja cestnega tranzitnega prometa je razvoj železniške infrastrukture pomemben dejavnik, ki lahko pripomore k zmanjšanju vplivov na okolje. Prevoz blaga z železniškim prometom je učinkovit in trajnostno naravnan. Železniški promet proizvede bistveno manj emisij v zrak kot cestni ali zračni transport na enoto prevoženega blaga. Z nadgradnjo železniških postaj in ostale železniške infrastrukture se poveča privlačnost železniškega prometa, kar sledi ciljem, ki izhajajo iz Evropskega zelenega dogovora in prehoda v nizkoogljično družbo.

Število prekrivajočih območij z varstvenim režimom z vidika varstva okolja:

Gradbeno tehnični vidik

Proga dolžine nekaj več kot 65 km v večjem delu sledi koridorju obstoječe proge. Za dosego sistemske hitrosti 100km/h smo progo optimizirali praktično v celotni dolžini. 6 odsekov je bilo predmet poglobljene primerjalne študije več možnih rešitev.

Gradbeno tehnično progo delimo na 5 posebnih odsekov:

Odsek 1: potek skozi Ljubljansko občino s postajo Šiška in številnimi podvozi in podhodi, ki se urejajo v sklopu OPN-jev
Odsek 2: potek od Ljubljane do Kranja z manjšimi optimizacijami in razširitvijo koridorja na dvotirno progo
Odsek 3: potek skozi sotesko Save od Kranja do Radovljice z največ možnostmi optimizacij
Odsek 4: potek preko poseljenih Karavanških pobočjih med Žirovnico in Jesenicami
Odsek 5: predor Karavanke, ki se ga načrtuje skupaj z ÖBB

Na trasi proge smo upoštevali sedanje in bodoče navezave na Kamniško progo, zahodno obvozno progo Vižmarje – Brezovica, progo do Naklega oz. Brnika ter obstoječo navezavo na Bohinjsko progo. Na progi bo potrebno urediti številna izvennivojska križanja. Še posebej zahtevna bodo v MOL, v Podnartu in Lescah. Nekatera obstoječa križanja pa z izvedbo novih predorov ne bodo več potrebna.

Optimizacija Karavanke

Optimizacija Podnart–Radovljica

Optimizacija Žirovnica–Jesenice

Optimizacija Kranj–Podnart

Prometno infrastrukturo je vedno potrebno načrtovati na osnovi dejanskih potreb. Med središči mednarodnega in nacionalnega pomena mora biti železniški promet konkurenčen osebnemu prometu, zagotavljati mora ustrezno frekvenco, predvsem v konicah morajo biti odhodi vlakov na največ 30 minut.

bstoječa železniška proga že danes omogoča (kot ena redkih v Sloveniji) konkurenčen potovalni čas v primerjavi z osebnim vozilom, predvsem v konicah, in na odseku med Kranjem in Ljubljano.

Najhitrejša pot med ž. postajami	Avto v konici	Vlak*	Vlak po gradnji*
Ljubljana–Škofja Loka	30–55 min	25 min	23 min
Ljubljana–Kranj	30–45 min	33 min	31 min
Ljubljana–Jesenice	40–70 min	70 min	61 min
Ljubljana–Beljak	65–100 min	100 min	91 min

* gre za povprečni čas, odvisen od vrste vlaka in voznega reda

Prometni vidik

POTNIŠKI VLAK
Potovalni čas je najpomembnejše merilo pri odločanju posameznika o izbiri cilja, prevoznega sredstva in poti. Konkurenčnost javnega prometa je poleg ostalih dejavnikov (cena, zanesljivost, udobje) najbolj odvisna od razmerja potovalnega časa v primerjavi z osebnim prometom. Potovalni čas z javnim prometom ima v primerjavi z vožnjo v avtomobilu prednost v boljšem izkoristku časa v vozilu in manjši izpostavljenosti nesrečam in stresu. Cilj je doseči razmerje konkurenčnosti potovalnega časa javnega prometa proti osebnemu avtomobilu 1, torej enak čas potovanja.

TOVORNI VLAK
Zagotavljanje prevozne zmogljivosti za tovorni promet je ključna za ohranitev in povečanje deleža tovornega prometa na železnici. Ukrepi v izvajanju in načrtovani bodo do leta 2030 v večini zagotovili izpolnjevanje standardov TEN-T (elektrifikacija, ERTMS, nosilnost, dolgi vlaki 740 m v celoti ter z izjemami pri hitrostih 100 km/h) in ustrezno prepustnost okvirno do leta 2050. To bo omogočilo nadaljnji razvoj Luke Koper in ostalih dejavnosti povezanih z logistiko.

Z nadgradnjo proge se bo povprečni potovalni čas potniškega vlaka med Ljubljano in Kranjem skrajšal za 2 minuti, med Kranjem in Jesenicami za 7 minut, skupaj med Ljubljano in Jesenicami (Beljakom) za 9 minut. Tovornemu vlaku se bo v povprečju čas potovanja med Ljubljano in Jesenicami skrajšal za 10 minut.

Ekonomski vidik

Predlagani poteki 2. tira izven obstoječega koridorja prinesejo 2 minuti časovnega prihranka in manj kot 1 km krajšo pot v primerjavi s potekom ob obstoječi progi. Na obravnavanih odsekih razlike med posameznimi predlogi niso velike, zato prometni vidik praktično ne vpliva na izbiro rešitve. Zato so tudi koristi, izračunane v fazi izdelave predinvesticijske zasnove, v predmetnem izračunu privzete, spremenjeni pa so stroški investicije in potrebnih kasnejših vlaganj. Zaradi primerljivosti je pri optimizaciji dodana tudi sanacija železniškega predora Karavanke, ki je enaka kot v PIZ.

Pri preračunu iz finančnih v ekonomske cene je uporabljen isti konverzijski faktor kot v predinvesticijski zasnovi. Dinamika vlaganj je enaka kot v predinvesticijski zasnovi. V nadaljevanju je podana primerjava vrednosti investicijskih stroškov med predinvesticijsko zasnovo in optimizacijo ter primerjava izračunanih ekonomskih kazalnikov investicij.

Investicijska vrednost nadgradnje železniške proge na odseki Ljubljana Šiška–Karavanke je v primeru brez upoštevanja tveganj za 2% nižja kot v PIZ, v primeru upoštevanja tveganj pa 19% višja kot v PIZ. Ponovljen je bil tudi izračun ekonomske upravičenosti projekta.

Optimizacija, ki je predmet naloge, ne vpliva bistveno na potek koridorja in posledično na dodatno atrakcijo in generacijo prometa.

Ukrep	PIZ		Optimizacija
		BREZ TVEGANJ	S TVEGANJI
Sanacija žel. predora Karavanke	68.938.724,37	68.938.724,37	68.938.724,37
Nadgradnja žel. postaje Jesenice	7.974.754,40
Nadgradnja odprte proge Kranj–Jesenice	95.671.806,97
Ukrepi do delne dvotirnosti	1.009.199.965,05	1.087.038.693,00	1.339.893.243,00
Skupaj brez DDV	1.181.785.251	1.155.977.417	1.408.831.967
Skupaj z DDV	1.441.778.006	1.410.292.449	1.718.775.000

35 %

Preprečeni operativni stroški cestnih vozil v smislu časa, popravila cest itd.

25 %

Koristi sanacije predora Karavanke

34 %

Prihranki eksternih stroškov kot so onesnaževala, hrup in klimatske spremembe

6 %

Ostalo

Struktura stroškov

Tiri	341.500.000,00 EUR	34%
Predori	194.310.000,00 EUR	19%
EE in SV-TK	152.220.000,00 EUR	15%
Premostitveni objekti	39.100.000,00 EUR	4%
Pripravljalna in zaključna dela	37.750.000,00 EUR	15%
Ovire v prometu	28.475.000,00 EUR	3%
Odkupi, odškodnine, ceste ipd.	223.900.000,00 EUR	22%
SKUPAJ	1.017.255.000,00 EUR
Tveganje	252.854.550,00 EUR	25%